• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tíkoma predl. (ȋ) star., z rodilnikom tik: stopil je tikoma njega in mu grozil; tikoma zida raste grm / bila je tik tikoma njega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek