tínten -tna -o prid. (ȋ) pog. črnilen: tintni madeži
 
tintni svinčnik svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek