1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev:bil je strateg in tiran
2. ekspr. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec, trinog:upreti se tiranu; vladar tiran // kdor oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo:oče je bil tiran
Dostopnost