• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tíšati -am nedov. (ȋ) 

  1. 1. delati, da postane kaj tiho, tišje: tišati glas, jok / tišati radio / nekdo ga je tišal; tišati otroke pomirjati, umirjati
  2. 2. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tišati bolečino, jezo, žalost

tíšati se postajati tih, tišji: petje se je tišalo; brezoseb. zunaj se tiša



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek