tláka -e ž (á) 

  1. 1. v fevdalizmu podložniško obvezno neplačano delo zemljiškemu gospodu: opravljati tlako; hoditi, iti na tlako; tlaka in desetina / kmetje so morali delati tlako / graščinska, samostanska tlaka
     
    občinska tlaka nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti
  2. 2. ekspr. težko, malo cenjeno delo: ta služba je zanj tlaka / dela tlako pri časopisu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek