• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tlèsk tléska in tlêska m (ȅ ẹ́, é) 

  1. 1. kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: slišal se je tlesk; tlesk pokrova / pasti z glasnim tleskom; s tleskom zapreti vrata
  2. 2. glagolnik od tleskniti: enakomeren tlesk peruti / tlesk z bičem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek