tolováj -a (ȃ) 

  1. 1. star. kdor napada, ropa in ubija ljudi; razbojnik: napadli so ga tolovaji; nevaren tolovaj; tihotapci in tolovaji
  2. 2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: druži se s samimi tolovaji / kot psovka izgini, tolovaj // neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti tolovaj ti, ali boš vse polomil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek