topíti-ím nedov. (ī í) 

  1. 1. delati topo, manj ostro: kamenje topi koso
  2. 2. povzročati, da postaja kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: alkohol mu topi čute
  3. 3. povzročati, da se kaj pojavlja v manjši meri, v manj izraziti obliki: žalost topi druga čustva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek