1. ki presega izkustvo, zavest; presežen, nadizkustven:transcendentna predmetnost, resničnost
2. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski:bog je transcendenten; transcendenten in imanenten / po veri je človekov smisel transcendenten
3. navadno z dajalnikom ki obstaja zunaj zavesti, zunaj osebka:vsak osebek, predmet je drugemu osebku transcendenten / to vprašanje je stroki transcendentno presega področje stroke ♦ mat. transcendentna funkcija funkcija, katere enačba ni algebrajska; transcendentno število število, ki ni rešitev algebrajske enačbe s celoštevilskimi koeficienti; sam.: razmišljanje o transcendentnem
Dostopnost