transportêr -ja (ȇ) 

  1. 1. zlasti za transport vojakov, orožja urejeno
    1. a) letalo: transporterji vzletavajo in pristajajo; sestreliti transporter
    2. b) vodno vozilo: plovba transporterja
    3. c) vozilo sploh: četa je uničila oklepni transporter / vojaški transporter
  2. 2. teh. nepremična, prestavljiva ali prevozna naprava za transport materiala, izdelkov: pognati, popraviti transporter; nakladati rudo na transporter; motor transporterja / tračni z brezkončnim trakom, verižni transporter z več vzporednimi brezkončnimi verigami; zaviralni transporter s torno ali motorno zavoro za transport z višje lege na nižjo; transporter s polžem
  3. 3. kdor dela pri taki napravi: postati transporter; zaslužek transporterja
    ♦ 
    strojn. hidravlični pri katerem vodni tok prenaša sipki material po cevi, pnevmatični transporter pri katerem zračni tok prenaša sipki material po cevi; žel. cestni transporter priklopno vozilo za prevoz tovora skupaj z železniškim vagonom po cesti od železniške postaje do naslovnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek