trdobúčen -čna -o prid. (ȗ) pog. trdoglav: učiti trdobučne otroke / bil je trdobučen, zato ni odnehal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek