trdoglàv in trdogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃekspr. 

  1. 1. nenadarjen: trdoglav učenec
  2. 2. trmast, svojeglav: preveč je trdoglav, da bi popustil / trdoglav odpor

trdoglávo prisl.: trdoglavo se braniti česa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek