• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trenútje -a s (ȗ) star. trenutek, hip: za trenutje umolkniti; trenutje pozneje je bil že dobre volje / slovesno trenutje; v težkih trenutjih ga je tolažila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek