• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trepljáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. narahlo in hitro udarjati z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: trepljati žival; trepljati koga po hrbtu, rami, roki / s prsti si trepljati obraz
  2. 2. redko mahljati: pes treplja z repom

trepljáje: prijateljsko trepljaje ga je pospremil do vrat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek