trépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: prijateljsko trepniti koga po hrbtu, rami
  2. 2. hitro zapreti in odpreti oči; treniti: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trepnil / trepniti z očmi, s trepalnicami / njene veke so utrujeno trepnile // rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je trepnila in zletela / petelin trepne s perutmi in zapoje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek