trèsk medm. (ȅ) posnema močen, rezek glas pri padcu, udarcu, streli: tresk, ji je padel krožnik na tla in se razbil; tresk, je zaloputnil z vrati; strele so udarjale: tresk, tresk, tresk; počilo je: tresk, bum



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek