tréskati -am nedov. (ẹ̄) 

  1. 1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska
  2. 2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan
  3. 3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo
  4. 4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid // slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla
  5. 5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu
  6. 6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno
    ● 
    ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki

treskáje: treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala

treskajóč -a -e: treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek