trétjič prisl. (ẹ́) 

  1. 1. pri ponavljanju na tretjem mestu: tretjič nam ni uspelo zmagati; prišel je dvakrat, tretjič si je premislil; pri licitaciji kdo da več — prvič, drugič, tretjič
  2. 2. v zapovrstju na tretjem mestu: šola potrebuje te strokovnjake: 1. matematika, 2. elektroinženirja, 3. [tretjič] kemika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek