trgóvec -vca (ọ̄) 

  1. 1. kdor se ukvarja s trgovanjem: domači trgovci in proizvajalci / potujoči trgovec; živinski trgovec; trgovec na debelo; trgovec z lesom, žitom
  2. 2. kdor poklicno dela v trgovini: vsi trije sinovi so trgovci; izučiti se za trgovca
  3. 3. kdor trguje in je lastnik trgovine: bil je posestnik in trgovec; mali, vaški trgovci
  4. 4. kdor je zaposlen v trgovskem podjetju: trgovci se pritožujejo, da ni dovolj premoga; sestanek bančnikov in trgovcev
    ● 
    ekspr. v njem je bolj malo trgovca nima trgovskih lastnosti, ne zna pri delu zaslužiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek