trijánčiti -im nedov. (á ȃ) nar. pritrkavati, potrkavati: za binkošti so fantje trijančili / zvonovi so ubrano trijančili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek