trnàt -áta -o tudi tŕnat -a -o prid. (ȁ ā; ȓ) ki ima trne: trnat grm; trnato steblo
 
bot. trnati bodič bodič, pri katerem imajo listni peclji pri dnu tridelne bodice, Xanthium spinosum



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek