tŕnov in tŕnjev -a -o prid. (ŕ) 

  1. 1. ki ima trne: trnov grm; trnova vejica
  2. 2. ki je iz trnja: trnov venec; trnova ograja / trnova gošča
  3. 3. ekspr. hud, težek: imeti trnovo mladost; trnovo življenje / trnova pot naših umetnikov težko življenje
    ♦ 
    rel. trnova krona; zool. trnova kamenica velika ploščata morska riba s trni na hrbtu in dolgem, ozkem repu, Raja clavata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek