1. igrati na trobilo:zna peti, gosti in trobiti / trobiti na trobento // dajati zvočne signale s trobilom:lovec, pastir trobi; trobiti na rog / preh.: trobentač trobi zbor, umik; brezoseb. trobilo je konec alarma ♦lov. trobiti halali dajati znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena
2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročati močne, doneče glasove:naučiti se trobiti; trobiti s trobento; glasno trobiti / trobiti na rog, v rog
3. dajati močne, doneče glasove:parnik trobi / rogovi, trobente trobijo // oglašati se s takimi glasovi:slon trobi
4. dajati signale s hupo:nasproti vozeči vozniki so mu trobili / avtomobili so trobili vsevprek
5. preh., slabš. glasno, vsiljivo širiti, razširjati:trobiti laži; tega ni treba trobiti po mestu; ne verjemi vsemu, kar trobi propaganda // kar naprej govoriti, ponavljati:nehajte že trobiti eno in isto; od vseh strani nam trobijo, naj potrpimo ● ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati
Dostopnost