• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trojáča -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za tri solde, krajcarje ali vinarje: plačati s trojačo; srebrna trojača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek