tújčenje -a (ū) 

  1. 1. star. potujčevanje: tujčenje podrejenih narodov
  2. 2. knjiž., redko uporabljanje tujih besed, tujk: govornikovo nepotrebno tujčenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek