• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tújčiti -im nedov. (ú ȗ) 

  1. 1. star. potujčevati: tujčiti podjarmljene narode
  2. 2. knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke: v strokovnih delih veliko tujčijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek