tújec -jca (ú) 

  1. 1. kdor je iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: deželo so zasedli tujci; jezika tujca ni nihče razumel; tujci in tujke / ekspr. v deželi že stoletja gospodari tujec // pripadnik tuje države: v hotelu plačujejo tujci višjo ceno
     
    tur. knjiga tujcev knjiga, v katero se vpisujejo gostje iz tuje države
  2. 2. tuj, neznan človek: večini prebivalcev sem še tujec // tuj človek, ki ni seznanjen z okoljem: v tem delu mesta sem tujec, zato mi ulice niso znane
     
    ekspr. ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za dogodek, novico
  3. 3. tuj, nerazumljen človek: postati tujec v lastni družini / biti sam sebi tujec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek