tújka -e ž (ú) 

  1. 1. ženska iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: jezika tujke niso razumeli / po jeziku, navadah je še tujka // pripadnica tuje države: potni list tujke
  2. 2. tuja, neznana ženska: večini vaščanov sem še tujka / v mestu sem velika tujka tuja, z okoljem zelo malo seznanjena ženska
  3. 3. tuja, nerazumljena ženska: postati v domači družini tujka
  4. 4. beseda, katere tuji izvor je jasno spoznaven: govoriti, uporabljati tujke; slovar tujk / mednarodne tujke
     
    lingv. prevzeta beseda, ki ni popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku
  5. 5. knjiž. tuja, nedomača rastlina: v parku raste nekaj tujk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek