• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tulívec -vca m (ȋ) kdor tuli: slišati tulivca
♦ zool. južnoameriška opica z oprijemalnim repom, ki se oglaša z zelo močnimi glasovi; vriskač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek