• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

turmalín -a m (ȋ) poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči
♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek