túžen -žna -o prid. (ú ū) zastar. žalosten, otožen: zapuščena, tužna mati / tužne misli

túžno prisl.: tužno gledati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek