tvégati -am dov. in nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 

  1. 1. za dosego cilja iti v nevarnost
    1. a) da se doživi kaj nezaželenega, slabega: nikoli ne tvega, igra zelo previdno; drzni, pogumni tvegajo; kdor gre v gorečo hišo, tvega, da se zaduši / tvegati napad; ni tvegal priti / zdravniki operacije niso tvegali / tvegati pljučnico; tvegati poraz, posmeh / tvegati nevarnost izpostaviti se nevarnosti
    2. b) da se izgubi kaj: tvegati premoženje; tvegati življenje za prijatelja; ekspr. tvegati glavo
  2. 2. publ. biti v nevarnosti zmote, očitkov: tvegati napoved, trditev

tvegáje: preskakoval je ovire, tvegaje, da pade

tvegajóč -a -e: tvegajoč, da se zaduši, plane v gorečo hišo

tvégan -a -o: tvegana odločitev; tvegana operacija
 
jur. tvegana pogodba pogodba, pri kateri je korist odvisna bolj od naključja kot od prizadevanja strank



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek