tvórba -e ž (ọ̑) 

  1. 1. glagolnik od tvoriti: tvorba se nadaljuje; tvorba kapnikov / tvorba besed
  2. 2. kar se naredi, ustvari
    1. a) snovnega: tvorba ima obliko krogle; cvetlicam podobne ledene tvorbe na steklu; kopito je rožena tvorba; tvorbe v kraških jamah / naravna tvorba
    2. b) duhovnega: jezik, pesem je tvorba duha / junak pripovedi je abstraktna tvorba
    3. c) družbenega: gospodarske, politične tvorbe / publ. nastajanje novih državnih tvorb novih držav
      ♦ 
      geom. geometrijska tvorba; lingv. tvorba primernika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek