ubrejíti -ím tudi ubréjiti -im dov., ubréji; ubréjil (ī í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: žrebec ubreji kobilo

ubrejíti se, tudi ubréjiti se postati brej: psica se ubreji

ubrejèn -êna -o tudi ubréjen -a -o: ubrejena svinja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek