• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ubrísati ubríšem dov., tudi ubrisála (í ȋ) 

  1. 1. pog. udariti: tiho, če ne te ubrišem; ubrisati s palico po tleh
  2. 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči: ubrisal jo je proti dolini; ubrisal jo je, kar so mu noge dale
    ●     zastar. ubrisati solze obrisati

ubrísati se star. zjasniti se: nebo se je ubrisalo / vreme se je ubrisalo
● knjiž. obraz se ji je ubrisal razjasnil; nar. vino se je ubrisalo izčistilo

ubrísan -a -o 
  1. 1. deležnik od ubrisati: ubrisano nebo
  2. 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: smešen, malo ubrisan človek; mahal je z rokami kot ubrisan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek