ubrusíti in ubrúsiti -im dov. (ī ú) z brušenjem dati čemu zaželeno obliko, zaželene lastnosti: ubrusiti ventil; ubrusiti s smirkovim papirjem

ubrusíti se in ubrúsiti se 

  1. 1. zmanjšati se zaradi brušenja: osla se ubrusi
  2. 2. pri brušenju se poškodovati: pazi, da se ne ubrusiš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek