• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

učlovečeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 

  1. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati
  2. 2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek