úd -a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū) 

  1. 1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge, zgornji udje roke
     
    pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari
  2. 2. v zvezi spolni ud zunanje moško spolovilo: spolni ud nabrekne; razkazovanje spolnega uda / moški spolni ud
  3. 3. star. član: društvo pridobiva, vpisuje nove ude / častni, dosmrtni ud / biti ud plemiške rodbine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek