udóbnost -i ž (ọ́) 

  1. 1. lastnost, značilnost udobnega: udobnost hiše, ležišča; ostanek nekdanje udobnosti / duhovna, umska udobnost lagodnost // nav. mn. kar je udobno: uživati udobnosti mestnega življenja
  2. 2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju; udobje: odpovedati se udobnosti; skrbeti za udobnost koga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek