• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

udòr -ôra m (ȍ ó) 

  1. 1. glagolnik od udreti se: potok je zaradi udora zemlje spremenil tok / udor jamskega stropa
  2. 2. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: priti do udora



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek