udušljív -a -o prid. (ī í) star. zadušljiv: zajel jih je gost, udušljiv dim / zrak je postajal vse bolj udušljiv soparen, težek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek