ugasíti -ím dov., ugásil (ī í) 

  1. 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasiti vžigalico / ugasiti svečo / ugasiti ogenj // nepreh., redko prenehati goreti; ugasniti: plamen je ugasil / zadnja iskrica upanja je ugasila
  2. 2. narediti, da kaj preneha svetiti; ugasniti: legla je in ugasila luč
  3. 3. pog. izključiti, izklopiti: ugasiti radijski sprejemnik
    ● 
    ugasiti apno živo apno politi z vodo; ekspr. z vinom (si) je ugasil žejo s pitjem vina je dosegel, da ni bil več žejen
    ♦ 
    metal. ugasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju; zakaliti

ugašèn -êna -o: ugašena sveča; žeja je bila kmalu ugašena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek