ugíbati -am in -ljem nedov. (ī) 

  1. 1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: ugibal je njene misli, želje; ugibati, kaj se bo zgodilo; ugibati, kdo je tat; brezoseb. o tem se je veliko ugibalo
  2. 2. prizadevati si rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: dolgo je ugibal, a ni uganil; ugibate lahko trikrat / navedli so prvo črko, ostale so ugibali; ugibati imena, osebe
     
    etn. ugibati barvice otroška igra, pri kateri se ugotavlja, katero barvo kdo predstavlja
  3. 3. star. premišljevati, razglabljati: takoj sta začela ugibati, koga bi poslala tja; zaskrbljeni ugibajo, kakšne bodo posledice; tako je ugibal sam pri sebi
  4. 4. star. praviti, govoriti: o njem so ugibali zelo čudne stvari

ugibáje: hodil je sem in tja, ugibaje, kaj bo

ugibajóč -a -e: legel je, ugibajoč, kakšno bo vreme



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek