ugláditi -im dov., tudi ugladíla (á ȃ) 

  1. 1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje // slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog
  2. 2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima
    ● 
    ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi

ugláditi se 
  1. 1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite
  2. 2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili

uglájen -a -o tudi uglajèn -êna -o 
  1. 1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena
  2. 2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek