• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uglasbítev -tve ž (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od uglasbiti: uglasbitev s sodobnimi kompozicijskimi postopki
  2. 2. skladba, navadno na besedilo: v drugem delu zbirke so uglasbitve Prešernovih pesmi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek