• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uháč -a m (á) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: pes je stekel za uhačem; knjiž. glasno riganje uhača osla
♦ navt. vijak z glavo, podobno šivankinemu ušesu, za vezavo, vodenje ali napenjanje vrvi na plovilu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek