Tipkovnice
uhátec -tca m (ȃ) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel: prijahati na uhatcu; rigajoč uhatec
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost