• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uklòn -ôna m (ȍ ó) 

  1. 1. glagolnik od ukloniti: uklon ponosa, volje / materin uklon jo je prizadel
    ●     star. delati uklone na stran odklone, premike
  2. 2. fiz. pojav, da se valovanje v bližini izvirov in ovir ne širi premo: uklon svetlobe, zvoka
  3. 3. teh. ukrivljenje stebra zaradi delovanja tlačnih sil v smeri njegove osi: uklon stebra / obremenitev na uklon



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek