últrazvóčen -čna -o prid. (ȗ-ọ̑) fiz. ki ima tako veliko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: ultrazvočni klici netopirjev / ultrazvočna frekvenca; ultrazvočno področje, valovanje // teh. ki deluje na osnovi ultrazvoka: ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat
 
navt. ultrazvočni globinomer elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek