umedíti -ím dov., umédil (ī í) 

  1. 1. povzročiti, da postane kaj medno, mehko: umediti sadje; te hruške se hitro umedijo
  2. 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: poskušala je umediti očeta

umedíti se ekspr. postati manj strog, bolj mil: glas se mu je umedil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek